Boj proti legioneli

[vc_row][vc_column][vc_column_text]

Legionela je naravno prisotna v vseh izvorih sladkih naravnih voda. Najdemo jo, na primer, tudi v cevovodih, ogrevalnih sistemih (stanovanja, bolnice, hoteli), cisternah, bojlerjih, whirlpoolih, bazenih z ogrevano vodo, hladilni vodi, hladilnih stolpih, v razpršilnih vlažilnikih zraka, pri zobozdravnikih (vrtalni stroji, voda za izplakovanje), itd.

Legiolena se v vodovodnem cevovodu nahaja predvsem v slepih vodih, kolenih cevi, opuščenih zbiralnikih, itd. Pri rezervoarjih tople sanitarne vode s slojevito razdelitvijo temperatur prav tako obstaja realna možnost za okužbo.

Osnovni pogoj za razvoj legionele je povišana temperatura vode. V naravi se razvija pri temperaturah med 25 – 55°C (tako imenovano območje visokega rizika), pri pH vrednosti 5,5 – 9,2 in koncentracijah raztopljenega kisika 6,0 – 6,7 mg/L. Našli so jo tudi v cevovodih kjer je majhen pretok oziroma je prišlo do daljših zastajanj vode v ceveh (neaktivni deli stavb, klet, itd.). Lahko jo najdemo tudi v hladni vodi, vendar je pri teh pogojih onemogočeno njeno razmnoževanje, tako da je v podzemnih vodah in hladnih pitnih vodah zelo redka ali pa sploh ni prisotna.

Slika 1: Legionela (vir: http://med.over.net/)

Legionela, prisotna v pitni vodi direktno ne predstavlja nevarnosti za zdravje (razen da je lahko izvor okužbe). Problem predstavlja vdihavanje večje količine aerosolov (pri tuširanju, pri uporabi aerosolnih vlažilnikih zraka, v klimatskih napravah z vlažilci in v whirlpoolih), ki lahko privedejo do okužbe in izbruha bolezni. Bakterije se torej širijo s kapljicami vode pri nastanku vodnih aerosolov (pršenje, tuširanje…), tako da le ta pride direktno v pljuča. Pri pitju vode, ki vsebuje bakterijo legionele, ne more priti do okužbe.

Na prisotnost in razvoj legionele pa lahko vplivajo še drugi faktorji, kot so npr. druge bakterije, temperatura, pH vrednost, kisik, kalcijeve obloge (kotlovec), alge in sama sestava vode.

Izvori okužbe
Preventiva pred okužbo z legionelo temelji na dveh glavnih principih:
• preprečiti nastanek večjih količin mikroorganizmov v topli vodi in aerosolnih sistemihh
• preprečiti ali zmanjšati kontakt z aerosoli. V tem delu bodo opisani različni sistemi, ki so lahko izvor za razširjanje legionele.

Bolezenski znaki
Klasična legioneloza se razvije v 2-10 dneh po infekciji, s simptomi slabega počutja, slabosti, bolečin v mišicah in glavobolom, zmedenostjo, težavami z dihanjem, suhim kašljem in povišano telesno temperaturo (39-40,5ºC). Kot pravilo, je pri tej bolezni, ki traja nekaj tednov, ta posebej težka oblika pljučnice sicer ozdravljiva, vendar raziskave zdravljenja z različnimi antibiotiki še potekajo. Na žalost, pa je pri tej obliki pljučnice, smrtnost v primerjavi z »navadno« pljučnico, izredno visoka.

Pontiac mrzlica je bolj blaga oblika te bolezni, ki se razvije veliko bolj hitro, (inkubacija 1-2 dni), simptomi pa so bolečine v sklepih, kašelj, mrzlica in tresavica ter splošno slabo počutje. Bolniki si v večini primerov opomorejo že po petih dnevih.

Boj proti Legioneli

Visoke temperature
Nemški raziskovalci so dokazali, da vzdrževanje konstantne temperature vode nad 60°C prepreči razvoj kolonij Legionele. Toda sama temperatura 60°C ni dovolj, da uniči že nastale kolonije, zato je potrebno občasno ves sistem ogreti na 70°C in vodo pripeljati do vseh delov vodovodnega sistema. Usedline, biofilm, korozija, inkrustracije, lahko privedejo do tega, da tudi večkratno izpiranje s 70°C vročo vodo ne uniči Legionele iz sistema.

Mikrobicidi
Problematika mikrobov v vodi je privedla do razvoja in uporabe novih izpopolnjenih biocidov in mikrobicidov, problem pa nastane, ko so mikroorganizmi skriti pod biofilmom. Ta zmanjša ali celo prepreči delovanje biocidov v sistemih.
Testiranja so bila narejena tudi na biofilmu, okuženim z legionelo tako v laboratoriju, kot tudi na »živih« sistemih hladilnih vod, pri čemer so dobljeni rezultati potrdili učinkovitost teh biocidov. Še boljše rezultate so dobili s kombiniranjem metod (temperatura, čiščenje, dezinfekcija).
Klor, kot osnovno dezinfekcijsko sredstvo ni dal želenih rezultatov tudi pri ekstremno visokih koncentracijah (50ppm 24h), posebno pa ni učinkoval na biofilm in legionelo, ki je bila gost v amebah.
Dezinfekcija z bakrovimi in srebrovimi ioni sta dali dobre rezultate vendar sta prav tako odpovedali pri biofilmu.

Redno čiščenje in vzdrževanje sistemov ter naprav
Potrebno je redno izvajati čiščenje in vzdrževanje cevovodov oziroma celotnega vodooskrbnega sistema.
V objektih, ki delujejo neprekinjeno, je potrebno redno in sprotno izpiranje sistema tople in hladne vode.
V sistemih za hlajenje mora pooblaščeni servis prav tako redno čistiti in izpirati sisteme, hiperklorirati vodo in jo pustiti krožiti vsaj 2 uri ter nato izprati celoten sistem.
Tudi vlažilce zraka za vsakdanjo uporabo je potrebno občasno servisirati in opraviti postopek čiščenja.
Enako velja še za manjše bazene (jakuzzije, whirpoole, itd.).

Vzdrževalci in upravitelji morajo redno čistiti in ustrezno vzdrževati vse omenjene naprave. Žal ponekod pojavu legionele botrujejo malomarnost, želja po prihranku in želja po čim večjem zaslužku. Včasih gre tudi za površnost.

Preventivni ukrepi:

• izogibati se temperaturam vode med 25 in 55°C,
• preprečiti zastajanje vode v posameznih delih cevovodov, ker s tem obstaja možnost nastanka biofilma – zato je potrebno občasno izpiranje sistema,
• preprečiti nastanek mrtvih rokavov cevovodov – zato je potrebno občasno izpiranje sistema,
• rutinsko čiščenje in klorinacija uparilnih hladilnih sistemov vsakih 6 mesecev,
• termična sterilizacija toplo in vročevodnih razdelilnih sistemov (cevovodi, podpostaje bojlerji),
• vzdrževanje čistoče hladilnih sistemov in rutinsko pregledovanje le-teh,
• rutinski pregledi prisotnosti biofilma in mikrobiološke kontaminacije hladilnih sistemov,
• izogibanje materialom, ki omogočajo rast in oprijem biofilmov,
• preprečevanje uporabe snovi, ki povzročajo razvoj bakterij.

Več o legioneli si lahko preberete tukaj: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=115&pi=5&_5_PageIndex=1&_5_groupId=245&_5_action=ShowList

Vir:
• S.L.Percival, R.M.Chalmers, M.Embrey, P.R.Hunter, J.Sellwood, P.Wyn-Jones: Microbiology of waterborne diseases. Elsevier Academic Press, 2004.
• Spletne strani Inštituta za varovanje zdravja http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=115&pi=5&_5_PageIndex=1&_5_groupId=245&_5_action=ShowList

[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]