Predstavitev podjetja

Bilo je v prvem letu prejšnjega stoletja. Leta 1901 so po vodovodnih ceveh v Mariboru pritekle prve kaplje pitne vode. Bil je dogodek, kakršnih je malo, morda bi ga lahko primerjali z dogodkom, ko je v mestu posvetila prva električna žarnica.

Lahko rečemo, da je za nami delavnik, dolg več kot celo stoletje in traja še danes. Mariborski vodovod je namreč dedič podjetja, ki je poskrbelo za prve kaplje pitne vode, je dedič podjetja, ki je gradilo in širilo vodovodno omrežje. V stoletju se je zvrstilo veliko generacij delavcev, ki so dan in noč, na petek in svetek, zagotavljali, da je iz vsake pipe in ob vsakem času pritekla voda, vir življenja.

Danes oskrbuje Mariborski vodovod s pitno vodo zraven Mestne občine Maribor še Ruše, Selnico ob Dravi, Šentilj, Pesnico, Lenart, Sv. Ano, Benedikt, Duplek, Hoče-Slivnico, Miklavž, Kungoto in del Gornje Radgone in Cerkvenjak, zato smo upravičeno ponosni tudi mi, današnja generacija. Včasih kar pozabimo, da vse le ni tako samo po sebi umevno, da je bilo potrebnih tudi kaj odrekanj in požrtvovalnosti, da lahko danes štejemo pretekle uspehe.

Noben novi priključek ni nastal brez našega strokovnega dela, znanja in pridnih rok naših delavcev, bili so dnevi nemoči in težav, nerazumevanja in porazov, dnevi, ki so bile vodovodne pipe suhe, ko nam je nagajala narava, in dnevi, ko je zatajil človek. Ničesar ni moč zatajiti, v eni kaplji vode lahko razberemo svoj odnos do narave. Kaj je pomenil davnega leta 1901 mestni vodovod za Maribor, najbolje ilustrira podatek, da se je njegove otvoritve udeležil sam presvetli cesar Franc Jožef. V primerjavi z današnjim je bil tedanji vodovod seveda zelo skromen, obsegal je vodnjake na Teznem (kjer je danes Vodovodna ulica), vodni zbiralnik na Kalvariji in 36 km cevnega omrežja. Če zapišemo, da je bila investicija vredna 741.000 kron, moramo zaradi lažje predstave o vsoti zapisati, da je to predstavljalo nekajletni mestni proračun.

Je pa bilo nenavadno, da se meščani, lastniki hiš niso hoteli priključiti na mestni vodovod, ker se jim je zdel strošek za vodo previsok, ampak so še naprej uživali oporečno vodo iz svojih vodnjakov. Ta je bila zaradi odplak, ki so se stekale v tla na dvoriščih, tako onesnažena, da je mestu pretila epidemija. Zato so mestni veljaki preprosto ukazali zasipati vse vodnjake v mestu in s tem prisilili meščane, da so se priključili na mestni vodovod. Naj se še malo pohvalimo: s 1607 km omrežja, 49 vodnjaki, z 128 vodnimi zbiralniki in s 127 prečrpalnimi postajami smo največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji. Več kot tretjino sistema smo zgradili v zadnjih desetih letih. Fizično povezujemo in združujemo skoraj 200.000 prebivalcev severovzhodne Slovenije, saj je sistem skupen in nedeljiv, kot tak pa presega interese posamezne občine. Interes vseh uporabnikov je, da so naši vodni viri Vrbanski plato, Dravsko polje s črpališči Betnava, Bohova in Dobrovci, enako kot Ruše l, Ruše II, Ceršak in tudi nov vodni vir Selniška Dobrava, zaščiteni, čisti, varni, tako da bo po magistralnem omrežju, ki povezuje te vire, teklo dovolj kristalno čiste in zdrave pitne vode še mnogo let. Tega skupnega interesa 200.000 prebivalcev ne more zanemariti nobena politika.

Dosežki za kakovost poslovanja

V zadnjih nekaj letih, smo se skozi redno poslovanje tudi primerjali z drugimi gospodarskimi družbami. Rezultati naših primerjav si lahko ogledate na tej povezavi.

Certifikati in priznanja

Lahko se pohvalimo z

1607km

omrežja


49

vodnjaki


128

zbiralniki vode


127

prečrpalnimi postajami


7458

hidranti


9608m3

prodano količino vode


40581

priključkov


47463

vodomerov


11209

zamenjav vodomerov


Zgodovina

  • 1901 Prvi začetki vodooskrbe

    - 1. vodnjak na Teznem
    - rezervoar na Kalvariji
    - tranzitni cevovod dolg 3.809 m
    - oskrba približno 38.000 prebivalcev
  • 1910-1945 Sanacija zaradi vojne

    - sanacija poškodovanih in zastarelih vodovodnih naprav
    - hidrološke raziskave
  • 1950-1970Gradnja novih priključkov

    - intenzivna rast mesta in gradnja novih priključkov
    - povečana poraba vode
    - aktiviranje prvega vodnjaka na Vrbanskem platoju.
  • 1950-1970Dodatni vodnjaki

    - prevzemanje lokalnih sistemov
    - iskanje novih vodnih virov
    - aktiviranje dodatnih vodnjakov
  • 2001-2010Obdobje gospodarske krize

    - intenzivna obnova vodovodnega omrežja
    - opustitev kloriranja vode na območju mesta Maribor
    - gospodarska kriza in spremembe v zakonodaji
    - prenos vodovodne infrastrukture v last občin
    - podjetje postane upravljavec
    - vodovodne infrastrukture
  • 2010 do danesDanes

    115 let obstoja
Visit Us On Facebook